V košarici ni izdelkov.
Je luskavica (psoriaza) na obrazu obvladljiva? Kako jo umiriti?
Kayalo vsebin:
Luskavica (psoriaza) je kronična vnetna bolezen kože, ki prizadene približno 2–3 % svetovnega prebivalstva. Čeprav je bolj znana po svojih značilnih luskastih spremembah na komolcih, kolenih in lasišču, se lahko pojavi tudi na obrazu, tam pa je pogosto posebej moteča zaradi svoje vidnosti, pa tudi zaradi večje občutljivosti kože na tem predelu.
Mnogi, ki se soočajo z rdečico, srbenjem ali zadebeljenimi predeli na obrazu, se sprašujejo, ali gre za psoriazo, ekcem, rozaceo ali celo glivično okužbo. Diagnoza ni vedno preprosta, saj si lahko znaki med seboj zelo podobni, vendar ima vsako stanje svoje značilnosti, vzroke in načine zdravljenja. Napačna nega pa lahko stanje celo poslabša.
V nadaljevanju članka bomo pojasnili kako ločiti psoriazo od drugih stanj na obrazu, kaj so najpogostejši vzroki in sprožilci izbruhov, kako se psoriaza zdravi in kaj resnično pomaga, ter kako z ustrezno vsakodnevno nego zmanjšamo simptome in izboljšamo kakovost življenja.
Kaj je luskavica (psoriaza) in kako se razlikuje od drugih stanj kože?
Luskavica (psoriaza) je kronična, vnetna avtoimunska bolezen kože, pri kateri imunski sistem napada lastne kožne celice, kar vodi do hitre in nenormalne rasti celic povrhnjice. Rezultat so značilne rdeče, pordele plošče kože, prekrite z debelimi, srebrnkastimi luskami, ki se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, tudi na obrazu.
Psoriaza na obrazu je manj pogosta kot na komolcih, kolenih ali lasišču, a se pojavi pri približno polovici ljudi s psoriazo vsaj enkrat v življenju.
To stanje ni nalezljivo in ga ne povzroča glivica ali bakterija, ampak gre za kronično vnetje, ki zahteva drugačen pristop kot tipične okužbe ali alergije.
Kako prepoznati, ali gre za luskavico ali kaj drugega?
Luskavica na obrazu se lahko na prvi pogled zelo podobno kaže kot druga pogosta kožna stanja. Zato ni redko, da ljudje dolgotrajno napačno ocenjujejo, kaj se z njihovo kožo dogaja. Pogosto jo zamenjajo za ekcem, rozaceo ali celo glivično okužbo. A luskavica ima nekaj značilnosti, ki jo ločijo od drugih težav.
Za luskavico so značilni jasno omejeni, zadebeljeni predeli kože, ki so običajno rdeči (pri svetli polti) ali vijolični (pri temnejši polti) in prekriti s suhimi, srebrnkastimi luskami. Koža na teh mestih je hrapava, zadebeljena in se loči od zdrave kože. Pogosto se spremembe pojavijo na čelu, okoli lasišča, v predelu nosu, ust ali obrvi. Če luske mehansko odstranimo, se pod njimi lahko pojavi občutljiva, celo rahlo krvaveča koža.
Ekcem (atopijski dermatitis) običajno ne tvori tako izrazito zadebeljenih in luskastih plošč. Pojavi se kot suha, srbeča koža, pogosto z razpokami ali vlažnimi ranicami. Rozacea povzroča rdečico, občutek žarenja in vidne kapilare, vendar brez prisotnih lusk. Pri glivičnih okužbah (npr. lišaju) gre pogosto za kožne spremembe z ostro omejenim robom in centralnim bledenjem, ki se običajno ne luščijo na enak način kot luskavica.
Zelo podoben je tudi seboroični dermatitis, ki se prav tako kaže z luskami, vendar so te mastne, rumenkaste, prizadene pa predvsem področja z več maščobnimi žlezami (lasni rob, obrvi, ob nosu).
Ti dve stanji se lahko tudi prekrivata, kar imenujemo sebopsoriaza. Ima značilnosti obeh bolezni hkrati, pogosto jo zasledimo prav na lasišču ali obrazu, kjer je težko jasno ločiti, ali gre za eno ali drugo bolezen. V takšnih primerih je postavitev diagnoze otežena in je priporočljivo posvetovanje z dermatologom, saj je pristop k zdravljenju lahko nekoliko drugačen.
Če se spremembe dolgotrajno pojavljajo na več delih telesa, so jasno omejene, zadebeljene in luskaste, gre najverjetneje za obliko luskavice. Če pa gre za gladko rdečico brez lusk, pogosteje pomislimo na ekcem ali rozaceo. V primeru negotovosti je najbolje poiskati mnenje dermatologa, saj je za učinkovito zdravljenje nujna pravilna diagnoza.
Kaj povzroča luskavico (psoriazo)?
Luskavica (psoriaza) je kronično vnetno stanje kože, pri katerem imunski sistem po krivem sproži pospešeno rast kožnih celic. Namesto da bi se koža obnavljala v običajnih 28 dneh, kot pri zdravi koži, se celice pri psoriazi množijo že v 3–7 dneh. Te celice so nezrele, slabše povezane in se ne odluščujejo normalno, temveč se kopičijo na površini kože kot značilne zadebeljene, rdeče in luskaste obloge.
Za razliko od ihtioze, kjer je luščenje kože posledica genetske motnje v odluščevanju celic, je pri luskavici vzrok imunski odziv, ki pretirano aktivira T-celice, kot bi šlo za napad tujka, čeprav dejanskega povzročitelja ni. Posledično pride do kroničnega vnetja, ki poleg epidermisa prizadene tudi žilice, kar se kaže v rdečini, občutku zategovanja ali celo bolečine (Raharja, 2021).
Kaj sproži poslabšanje ali izbruh luskavice?
Luskavica ima genetsko osnovo, če ima luskavico eden od staršev, obstaja večja verjetnost, da jo bo razvil tudi otrok. Vendar pa genetika sama ni dovolj, pomembno vlogo igrajo tudi sprožilci iz okolja:
- Psihološki stres dokazano poveča aktivnost vnetnih signalnih poti in je pogost sprožilec akutnega izbruha.
- Okužbe, predvsem streptokokne angine, lahko sprožijo pojav luskavice pri mladostnikih (guttata psoriaza).
- Kožne poškodbe (rez, opeklina, sončna opeklina, tetovaža, t. i. Köbnerjev pojav) lahko povzročijo izbruh psoriatičnih lezij na mestu poškodbe.
- Zdravila, kot so litij, zaviralci beta ali nekateri antimalariki, lahko poslabšajo stanje.
- Hormonske spremembe, zlasti v puberteti in menopavzi, lahko vplivajo na potek bolezni.
- Neuravnotežena prehrana, kajenje in prekomerno uživanje alkohola prav tako dokazano vplivajo na poslabšanje bolezni.
Poškodbe kožne bariere (npr. zaradi premočnega pilinga, agresivnih čistil ali dolgotrajne izsušenosti) lahko dodatno spodbudijo vnetje, saj omogočijo lažji dostop dražilcem in antigenom.
Kako se zdravi ali obvladuje luskavica (psoriaza)?
Luskavica je kronično stanje, ki ga sicer ne moremo popolnoma pozdraviti, vendar ga je z ustreznim pristopom mogoče učinkovito obvladovati. Zdravljenje običajno poteka v več ravneh, odvisno od resnosti bolezni, mesta izbruha in odziva posameznika.
Pri blažjih oblikah psoriaze, zlasti na obrazu, je prva izbira lokalno zdravljenje. Dermatologi pogosto predpišejo kortikosteroidne kreme (v nizkih koncentracijah), analoge vitamina D (kot je kalcipotriol) ali salicilno kislino, ki pomaga mehčati in odstraniti luske. Cilj teh zdravil je zmanjšati vnetje, pomiriti kožo in zavreti prekomerno rast celic. Pri obrazu je potrebna posebna previdnost glede jakosti kortikosteroidov, uporaba mora biti kratkotrajna in nadzorovana.
Za nekoliko trdovratnejše oblike se lahko uporablja UVB fototerapija, ki deluje tako, da upočasni delitev kožnih celic in zmanjša vnetje. Pri obrazni psoriazi se uporablja zelo natančno usmerjena svetloba, saj je koža na obrazu tanjša in bolj občutljiva.
Pri zmernih do hudih oblikah, ki se ne odzivajo na lokalno zdravljenje, lahko dermatolog predpiše sistemska zdravila, bodisi klasična imunosupresivna zdravila (DMARDs) bodisi biološke terapije, ki ciljajo točno določene molekule v imunskem sistemu. Ta zdravila zahtevajo reden nadzor in so običajno rezervirana za hujše oblike.
Kakšna je pravilna nega kože z luskavico (psoriazo)?
Ker je koža, prizadeta z luskavico vneta, občutljiva in ima oslabljeno zaščitno bariero, je zelo pomembna vsakodnevna nega, ki mora biti prilagojena specifičnim potrebam kože s psoriazo. Pravilna rutina lahko ublaži simptome, zmanjša luščenje, izboljša elastičnost kože in zmanjša potrebo po močnejših zdravilih.
Zakaj je obnova kožne bariere tako pomembna?
Ena od posledic psoriaze je motena kožna bariera. Poškodovani lipidi (npr. ceramidi, holesterol) ne morejo več učinkovito zadrževati vlage ali preprečevati vdorov dražilnih snovi. Tako postane koža še bolj dovzetna za izsušitev, mikropoškodbe in vnetje. Obnova te bariere z ustrezno nego je zato pomemben del podpore zdravljenju.
Za vsakodnevno umivanje obraza je treba uporabljati blaga, brezmilna čistila, ki ne odstranijo naravnih lipidov s kože. Odličen primer je Cleanser247 micelarna pena iz linije 386LAB, ki vsebuje niacinamid, betain (vlažilec rastlinskega izvora) in pantenol, znan po svojem protivnetnem učinku. Študije potrjujejo, da pantenol pospešuje celjenje kože, zmanjšuje rdečico in srbenje (Ebner et al., 2002).
Po čiščenju je treba kožo navlažiti in zaščititi z emolientno kremo, ki hkrati zadrži vlago in okrepi kožno bariero. V tej fazi igrajo pomembno vlogo naslednje sestavine:
| Urea | Mehča zadebeljen roženi sloj in izboljšuje vlažnost kože. |
| Hialuronska kislina | Kot humektant veže vodo in zmanjša transepidermalno izgubo vlage (TEWL). |
| Skvalan | Deluje kot naravni emolient, ki kožo mehča, pomirja in izboljša njeno toleranco brez tveganja za draženje ali zamašene pore. |
Vse te sestavine vsebuje Hyaluron247 Control krema za problematično kožo, ki s kombinacijo skvalana in hialuronske kisline zagotavlja ravnotežje med vlaženjem in pomiritvijo, ne da bi dodatno obremenila občutljivo kožo. Skvalan je še posebej primeren za kožo s psoriazo, saj je biokompatibilen in nekomedogen. Njegova uporaba je v literaturi večkrat potrjena kot varna za kronično občutljivo kožo (Lodén & Maibach, 2012).
Pomembno je tudi, česa ne uporabimo.
Agresivne sestavine, kot so alkohol, SLS, eterična olja in dišave, dodatno obremenijo kožo, povečajo transepidermalno izgubo vode in lahko sprožijo nove izbruhe vnetja. Izogibati se je treba tudi mehanskim pilingom ali kozmetiki z mikrodelci, saj lahko povzročijo t.i. Koebnerjev pojav, pri katerem se psoriatične lezije pojavijo na mestu draženja ali poškodbe kože.
Kdaj poiskati pomoč dermatologa?
Poiščite strokovno pomoč, če:
- lezije na obrazu hitro rastejo ali so boleče,
- jih spremlja močno srbenje ali pokanje kože,
- ne izginejo kljub osnovni negi in vlaženju,
- okužba ali rane povzročajo večje težave.
Dermatolog lahko izvede natančno diagnozo ter po potrebi predpiše močnejša zdravila ali terapije.
Zaključek
Luskavica (psoriaza) na obrazu je kronična, pogosto ponavljajoča se vnetna bolezen kože, ki se kaže kot rdeče, luskaste in včasih srbeče plošče. Lahko se zdi zdi podobna drugim kožnim težavam, kot so ekcem ali rozacea.
Zdravljenje temelji na sistemskem pristopu, ki vključuje lokalno nego, svetlobno terapijo, zdravila in življenjski slog, ki zmanjšuje sprožilce. Čeprav stanje ni ozdravljivo, je s pravim pristopom možno učinkovito obvladovati simptome in izboljšati kakovost življenja.
VIRI IN LITERATURA:
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8140694
